Vinorodni okoliš Dolenjska (2194 ha) je eden od treh vinorodnih okolišev 3785 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne dežele Posavje. Predstavlja največje vinogradinško območje v Sloveniji in poteka od desnega brega reke Save (okvirno od občine Litija) ob bregovih reke Krke do hrvaške meje na jugovzhodu.
Srednje gričevnat svet je marsikje prepreden z ozkimi dolinami ter izrazito strmimi brežinami, na katerih celo trta preprečuje erozijo tal.
Tla so večinoma sestavljena iz laporjev in peščenjakov z apnenčastim vezivom. Na večini območij, kjer pridelujejo cviček, pa prevladujejo apnenci in dolomiti. Povprečna letna količina padavin je med 1070 in 1200 mm, z značilnostmi celinskega podnebja in vplivi hladnejše predalpske klime. Prevladujejo predvsem rdeče sorte, med katerimi je najbolj zastopana žametovka. Tej sledijo laški rizling, modra frankinja, kraljevina in druge sorte.
Dolenjsko najbolje označi gričevje, s strmimi pobočji in nadmorsko višino, ki ne preseže 400 metrov. Griče ločijo manjše doline, po dnu katerih tečejo potoki, ki ustvarjajo svojevrstno mikroklimo. Letne padavine večinoma ne presežejo 1100 mm in so kar srečno razporejene. Najbolj razširjena tla so peščeno lapornata in ilovnata. Težje ilovnata tla vodijo k bolj kislim in lažjim vinom, lažja karbonatna tla, ki se hitro segrejejo, pa imajo ravno nasprotni učinek. Temeljno podobo krajini da reka Krka. Dolenjska je dežela cvička, zato mu je prilagojen tudi sortni izbor. Ne glede na to pa se tu najdejo tudi mednarodne sorte, kot so chardonnay ali renski rizling.
Nosilci vinske ponudbe
(klikni na vinarja za več infomacij):
Srednje gričevnat svet je marsikje prepreden z ozkimi dolinami ter izrazito strmimi brežinami, na katerih celo trta preprečuje erozijo tal.
Tla so večinoma sestavljena iz laporjev in peščenjakov z apnenčastim vezivom. Na večini območij, kjer pridelujejo cviček, pa prevladujejo apnenci in dolomiti. Povprečna letna količina padavin je med 1070 in 1200 mm, z značilnostmi celinskega podnebja in vplivi hladnejše predalpske klime. Prevladujejo predvsem rdeče sorte, med katerimi je najbolj zastopana žametovka. Tej sledijo laški rizling, modra frankinja, kraljevina in druge sorte.
Dolenjsko najbolje označi gričevje, s strmimi pobočji in nadmorsko višino, ki ne preseže 400 metrov. Griče ločijo manjše doline, po dnu katerih tečejo potoki, ki ustvarjajo svojevrstno mikroklimo. Letne padavine večinoma ne presežejo 1100 mm in so kar srečno razporejene. Najbolj razširjena tla so peščeno lapornata in ilovnata. Težje ilovnata tla vodijo k bolj kislim in lažjim vinom, lažja karbonatna tla, ki se hitro segrejejo, pa imajo ravno nasprotni učinek. Temeljno podobo krajini da reka Krka. Dolenjska je dežela cvička, zato mu je prilagojen tudi sortni izbor. Ne glede na to pa se tu najdejo tudi mednarodne sorte, kot so chardonnay ali renski rizling.
Nosilci vinske ponudbe
(klikni na vinarja za več infomacij):
