Statistična regija Posavje obsega občine Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki, Sevnica in od leta 2015 naprej tudi občini Radeče in Bistrica ob Sotli. Posledično so večja središča občinska središča, o bodočem središču pokrajine pa še tečejo pogajanja. Lega regije je tudi prednost, saj leži ob desetem železniškem koridorju (München - Bukarešta) in ob avtocesti Ljubljana - Obrežje - Zagreb.
"Posavci resno jemljejo slovensko reklo, da vino je hrana. Od vrhunskih vinarjev do takih, ki to bodo v kratkem, na levem ali desnem bregu Save. V vrhunskih vinskih kleteh ali lokalni posebnosti, repnici.
Posavje je tudi gurmanska meka Slovenije. Tu je najti gostilne, ki že več generacij razvijajo in obnavljajo tradicionalne jedi Posavja. Vrhunske, ki prejemajo mednarodne nagrade in tiste preproste, ki so pri srcu in denarnici gostov, ki želijo kakovostno domačo hrano v prijetnem okolju. In kje drugje kot na kmečkih turizmih je najti prijetno okolje in hrano, ki prihaja direktno iz hleva ali vrta. Hrana brez vina ni hrana.
Posavje je gurmanski užitek."
Vir: www.posavje.com
"Posavci resno jemljejo slovensko reklo, da vino je hrana. Od vrhunskih vinarjev do takih, ki to bodo v kratkem, na levem ali desnem bregu Save. V vrhunskih vinskih kleteh ali lokalni posebnosti, repnici.
Posavje je tudi gurmanska meka Slovenije. Tu je najti gostilne, ki že več generacij razvijajo in obnavljajo tradicionalne jedi Posavja. Vrhunske, ki prejemajo mednarodne nagrade in tiste preproste, ki so pri srcu in denarnici gostov, ki želijo kakovostno domačo hrano v prijetnem okolju. In kje drugje kot na kmečkih turizmih je najti prijetno okolje in hrano, ki prihaja direktno iz hleva ali vrta. Hrana brez vina ni hrana.
Posavje je gurmanski užitek."
Vir: www.posavje.com
Vinorodna dežela Posavje se razprostira na 3.785 hektarjih vinogradniških površin jugovzhodne Slovenije in je najmanjša vinorodna dežela v Sloveniji. V skladu s tem ima posavsko vino tudi najmanjši tržni delež (19 odstotkov). Dežela je razdeljena na tri vinorodne okoliše:
‒ Bizeljsko-Sremič – 1.061 ha
‒ Dolenjska – 2.194 ha
‒ Bela krajina – 530 ha
Geografija: Srednje gričevnat svet je marsikje prepreden z ozkimi dolinami in izrazito strmimi brežinami, na katerih celo trta preprečuje erozijo tal.
Tla: Večinoma so sestavljena iz laporjev in peščenjakov z apnenčastim vezivom. Na večini območij, kjer pridelujejo cviček, prevladujejo apnenci in dolomiti.
Podnebje in padavine: Povprečna letna količina padavin je med 1.070 in 1.200 milimetri, z značilnostmi celinskega podnebja in vplivi hladnejše predalpske klime.
Vinorodna dežela Posavje na jugovzhodu Slovenije leži ob spodnjem toku reke Save in meji na sosednjo Hrvaško; tudi Novo mesto je obkroženo z vinogradi, na tem območju pa so značilne številne zidanice. Posavja se je dolga leta držal sloves pridelovalke lažjih belih in rdečih vin, čeprav so v deželi zasajene tako mednarodne sorte kot tudi lokalne posebnosti. Med njimi je v ospredju cviček, ki ima posebno mesto v vinskem zakonu. Čeprav marsikdo meni, da cviček zaradi svoje preprostosti sploh ni vino, ne gre zanemariti njegove bogate, več kot 200-letne preteklosti. V Posavju so vinogradi zasajeni na strmih brežinah, kjer trta poganja v laporjih in peščenjakih ter tudi na starejših kamninah, kot so dolomiti. Značilna je razdrobljenost vinogradov, kar je eden od razlogov, da si dežela še ni utrdila vinske blagovne znamke. V tem smislu je cviček svetla izjema, saj je pomembna prodajna kategorija. Skoraj polovico vinogradov si sicer lastita rdeči sorti modra frankinja in žametovka, med belimi pa prevladujeta laški rizling in kraljevina.
Bizeljsko-sremič
Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš obsega pogorje od Kunšperka do Laškega in Zidanega Mosta, po levem bregu Save pa do izliva Sotle v Savo in naprej do Kunšperka. Vinogradi se raztezajo na nadmorski višini med 200 in 400 metri, s subpanonskim podnebjem, za katero so značilne suhe, razmeroma mile zime ter toplejša in bolj vlažna pomlad in jesen. Bizeljsko se je zapisalo v vinogradniške knjige leta 1880, ko se je v Globokem pri Pišecah prvič opazila trsna uš, ki je zdesetkala vinograde tako pri nas kot v Evropi. V novejšem času so se posebno izkazali pridelovalci penin. Na Bizeljskem je nastalo tudi prvo specialno slovensko vino, ki sledi pridelovalni metodi portskih vin. Na mednarodnih ocenjevanjih uspehe dosegajo predikatna vina, ki posegajo po šampionskih nazivih.
Najbolj razširjene sorte: modra frankinja, žametovka, laški rizling, rumeni plavec, sauvignon, chardonnay.
Dolenjska
Vinorodni okoliš Dolenjska obsega le tista območja, kjer so še dane razmere za uspevanje vinske trte, zato je precej manjši od geografske opredelitve Dolenjske. Sestavljajo ga manjši griči, ki so med seboj ločeni z manjšimi ali večjimi dolinami, po dnu katerih tečejo potoki, ki ustvarjajo svojevrstno mikroklimo. Letne padavine večinoma ne presežejo 1.100 milimetrov in so enakomerno razporejene skozi vse leto. Najbolj razširjena tla so peščeno-lapornata in ilovnata. Težja ilovnata tla vodijo k bolj kislim in lažjim vinom, lažja karbonatna tla, ki se hitro segrejejo, pa imajo prav nasproten učinek. Temeljno podobo krajini daje reka Krka. Dolenjska je dežela cvička, zato mu je prilagojen tudi sortni izbor.
Najbolj razširjene sorte: žametovka, modra frankinja, laški rizling, kraljevina, rumeni plavec, beli pinot, chardonnay.
Bela krajina
Vinorodni okoliš Bela krajina omejujejo Gorjanci, Kočevski rog in reka Kolpa na meji s Hrvaško. Podnebni vplivi so sredozemsko-celinski. Velika pestrost različnih tal vpliva na organoleptične značilnosti vin, zato so lahko razlike že med sosednjima vinogradoma velike. Podnebje je subpanonsko, zaradi Gorjancev pa je razvoj trte v Beli krajini hitrejši kot na Dolenjskem, saj se podnebje približa tistemu na Primorskem. Okoliš je dvakrat opozoril nase: leta 1981 s pridelavo prvega rožnatega vina (rosé) in nato leta 1985 še s prvim ledenim vinom. V Beli krajini so prvi pridelali tudi mlado portugalko, in sicer s semikarbonsko maceracijo ‒ kot v Beaujolaisu.
Najbolj razširjene sorte: modra frankinja, laški rizling, kraljevina, žametovka, rumeni muškat, sauvignon.
Vir: Ovinu.si
‒ Bizeljsko-Sremič – 1.061 ha
‒ Dolenjska – 2.194 ha
‒ Bela krajina – 530 ha
Geografija: Srednje gričevnat svet je marsikje prepreden z ozkimi dolinami in izrazito strmimi brežinami, na katerih celo trta preprečuje erozijo tal.
Tla: Večinoma so sestavljena iz laporjev in peščenjakov z apnenčastim vezivom. Na večini območij, kjer pridelujejo cviček, prevladujejo apnenci in dolomiti.
Podnebje in padavine: Povprečna letna količina padavin je med 1.070 in 1.200 milimetri, z značilnostmi celinskega podnebja in vplivi hladnejše predalpske klime.
Vinorodna dežela Posavje na jugovzhodu Slovenije leži ob spodnjem toku reke Save in meji na sosednjo Hrvaško; tudi Novo mesto je obkroženo z vinogradi, na tem območju pa so značilne številne zidanice. Posavja se je dolga leta držal sloves pridelovalke lažjih belih in rdečih vin, čeprav so v deželi zasajene tako mednarodne sorte kot tudi lokalne posebnosti. Med njimi je v ospredju cviček, ki ima posebno mesto v vinskem zakonu. Čeprav marsikdo meni, da cviček zaradi svoje preprostosti sploh ni vino, ne gre zanemariti njegove bogate, več kot 200-letne preteklosti. V Posavju so vinogradi zasajeni na strmih brežinah, kjer trta poganja v laporjih in peščenjakih ter tudi na starejših kamninah, kot so dolomiti. Značilna je razdrobljenost vinogradov, kar je eden od razlogov, da si dežela še ni utrdila vinske blagovne znamke. V tem smislu je cviček svetla izjema, saj je pomembna prodajna kategorija. Skoraj polovico vinogradov si sicer lastita rdeči sorti modra frankinja in žametovka, med belimi pa prevladujeta laški rizling in kraljevina.
Bizeljsko-sremič
Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš obsega pogorje od Kunšperka do Laškega in Zidanega Mosta, po levem bregu Save pa do izliva Sotle v Savo in naprej do Kunšperka. Vinogradi se raztezajo na nadmorski višini med 200 in 400 metri, s subpanonskim podnebjem, za katero so značilne suhe, razmeroma mile zime ter toplejša in bolj vlažna pomlad in jesen. Bizeljsko se je zapisalo v vinogradniške knjige leta 1880, ko se je v Globokem pri Pišecah prvič opazila trsna uš, ki je zdesetkala vinograde tako pri nas kot v Evropi. V novejšem času so se posebno izkazali pridelovalci penin. Na Bizeljskem je nastalo tudi prvo specialno slovensko vino, ki sledi pridelovalni metodi portskih vin. Na mednarodnih ocenjevanjih uspehe dosegajo predikatna vina, ki posegajo po šampionskih nazivih.
Najbolj razširjene sorte: modra frankinja, žametovka, laški rizling, rumeni plavec, sauvignon, chardonnay.
Dolenjska
Vinorodni okoliš Dolenjska obsega le tista območja, kjer so še dane razmere za uspevanje vinske trte, zato je precej manjši od geografske opredelitve Dolenjske. Sestavljajo ga manjši griči, ki so med seboj ločeni z manjšimi ali večjimi dolinami, po dnu katerih tečejo potoki, ki ustvarjajo svojevrstno mikroklimo. Letne padavine večinoma ne presežejo 1.100 milimetrov in so enakomerno razporejene skozi vse leto. Najbolj razširjena tla so peščeno-lapornata in ilovnata. Težja ilovnata tla vodijo k bolj kislim in lažjim vinom, lažja karbonatna tla, ki se hitro segrejejo, pa imajo prav nasproten učinek. Temeljno podobo krajini daje reka Krka. Dolenjska je dežela cvička, zato mu je prilagojen tudi sortni izbor.
Najbolj razširjene sorte: žametovka, modra frankinja, laški rizling, kraljevina, rumeni plavec, beli pinot, chardonnay.
Bela krajina
Vinorodni okoliš Bela krajina omejujejo Gorjanci, Kočevski rog in reka Kolpa na meji s Hrvaško. Podnebni vplivi so sredozemsko-celinski. Velika pestrost različnih tal vpliva na organoleptične značilnosti vin, zato so lahko razlike že med sosednjima vinogradoma velike. Podnebje je subpanonsko, zaradi Gorjancev pa je razvoj trte v Beli krajini hitrejši kot na Dolenjskem, saj se podnebje približa tistemu na Primorskem. Okoliš je dvakrat opozoril nase: leta 1981 s pridelavo prvega rožnatega vina (rosé) in nato leta 1985 še s prvim ledenim vinom. V Beli krajini so prvi pridelali tudi mlado portugalko, in sicer s semikarbonsko maceracijo ‒ kot v Beaujolaisu.
Najbolj razširjene sorte: modra frankinja, laški rizling, kraljevina, žametovka, rumeni muškat, sauvignon.
Vir: Ovinu.si
