Statistična regija Posavje vključuje občine Brežice, Krško, Kostanjevico na Krki, Sevnico ter od leta 2015 tudi občini Radeče in Bistrica ob Sotli. Ključna središča predstavljajo občinska središča, medtem ko razprave o bodočem osrednjem mestnem jedru pokrajine še potekajo. Regija uživa strateško prednost zaradi lege ob desetem železniškem koridorju (München – Bukarešta) ter avtocesti Ljubljana – Obrežje – Zagreb, kar omogoča odlično prometno povezanost.
Posavje je tesno prepleteno z vinsko tradicijo. Vina tu niso zgolj pijača, temveč del kulturne dediščine in vsakdana. Na levem in desnem bregu Save delujejo vrhunski vinarji, ki svoje znanje prenašajo iz generacije v generacijo, bodisi v sodobnih vinskih kleteh bodisi v edinstvenih repnicah, vklesanih v kremenčev pesek.
Poleg vinarske dediščine je Posavje prava gurmanska destinacija. Gostilne in turistične kmetije tu že desetletja negujejo in obnavljajo tradicionalne posavske jedi – od preprostih domačih specialitet do vrhunskih kulinaričnih stvaritev, nagrajenih na mednarodni ravni. V prijetnem ambientu gostiln in turističnih kmetij gostje okušajo pristne domače okuse, pripravljene iz lokalnih sestavin. In seveda, v Posavju velja pravilo – hrana brez vina ni hrana.
Posavje je destinacija za prave gurmane.
Posavje je tesno prepleteno z vinsko tradicijo. Vina tu niso zgolj pijača, temveč del kulturne dediščine in vsakdana. Na levem in desnem bregu Save delujejo vrhunski vinarji, ki svoje znanje prenašajo iz generacije v generacijo, bodisi v sodobnih vinskih kleteh bodisi v edinstvenih repnicah, vklesanih v kremenčev pesek.
Poleg vinarske dediščine je Posavje prava gurmanska destinacija. Gostilne in turistične kmetije tu že desetletja negujejo in obnavljajo tradicionalne posavske jedi – od preprostih domačih specialitet do vrhunskih kulinaričnih stvaritev, nagrajenih na mednarodni ravni. V prijetnem ambientu gostiln in turističnih kmetij gostje okušajo pristne domače okuse, pripravljene iz lokalnih sestavin. In seveda, v Posavju velja pravilo – hrana brez vina ni hrana.
Posavje je destinacija za prave gurmane.
Vinorodna dežela Posavje, najmanjša med slovenskimi vinorodnimi deželami, se razprostira na jugovzhodu Slovenije in obsega približno 2.360 hektarjev vinogradov. Razdeljena je na tri vinorodne okoliše:
- Dolenjska: približno 1.360 ha
- Bizeljsko-Sremič: približno 690 ha
- Bela krajina: približno 310 ha
Posavje meji na Hrvaško in leži ob spodnjem toku reke Save. Območje je znano po številnih zidanicah, ki obkrožajo vinograde. Čeprav je Posavje dolgo veljalo za pridelovalko lažjih belih in rdečih vin, so v regiji zasajene tako mednarodne sorte kot tudi lokalne posebnosti. Med njimi izstopa cviček, vino z več kot 200-letno tradicijo, ki ima posebno mesto v slovenski vinarski zakonodaji. Vinogradi so pogosto razdrobljeni, kar otežuje utrditev enotne vinske blagovne znamke. Kljub temu je cviček svetla izjema in pomembna prodajna kategorija. Skoraj polovico vinogradov pokrivata rdeči sorti modra frankinja in žametovka, med belimi pa prevladujeta laški rizling in kraljevina.
Povprečna velikost vinograda na pridelovalca v Posavju je približno 0,24 hektarja, kar je manj kot v drugih slovenskih vinorodnih deželah. Starostna struktura vinogradov je neugodna, saj je več kot 51 % vinogradov starejših od 25 let. Kljub tem izzivom si regija prizadeva za ohranjanje in promocijo svojih vinogradniških tradicij ter kakovostnih vin.
Bizeljsko-sremič
Vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič je eden od treh vinorodnih okolišev slovenske vinorodne dežele Posavje. Obsega območje na levem bregu reke Save, od Kunšperka do Laškega in Zidanega Mosta, ter po levem bregu Save vse do izliva reke Sotle v Savo. Vinogradi se raztezajo na nadmorski višini med 200 in 400 metri, kjer prevladuje subpanonsko podnebje z značilnimi suhimi, razmeroma milimi zimami ter toplimi in vlažnimi pomladmi in jeseni.
Tla so raznolika, prevladujejo laporji in apnenčasti materiali, na katerih leži peščena prst, pomešana z ilovico. Značilnost tega območja so repnice, vinske kleti, vklesane v mivkasto zemljo, ki so pogosto stare več kot 200 let in danes služijo kot unikatni degustacijski prostori.
Med najbolj razširjenimi sortami v tem okolišu so modra frankinja, žametovka, beli in modri pinot, laški rizling, rumeni plavec, sauvignon in chardonnay. V zadnjem času je vse večji poudarek na sortni modri frankinji, ki kaže zelo dobre rezultate. Poleg tega so na Bizeljskem dolgo tradicijo pridelave penin, predvsem iz chardonnaya in modrega pinota, ter lokalne posebnosti, kot je rumeni plavec.
Na mednarodnih ocenjevanjih se izkažejo predikatna vina, ki pogosto posegajo po šampionskih nazivih. Poleg tega je na Bizeljskem nastalo tudi prvo specialno slovensko vino, ki sledi pridelovalni metodi portskih vin.
Dolenjska
Vinorodni okoliš Dolenjska je največje vinogradniško območje v Sloveniji, ki se razteza od desnega brega reke Save (približno od občine Litija) ob bregovih reke Krke do hrvaške meje na jugovzhodu.
Geografske značilnosti: Območje je sestavljeno iz manjših gričev, ločenih z dolinami, po katerih tečejo potoki, kar ustvarja specifično mikroklimo. Povprečna letna količina padavin je med 1.070 in 1.200 milimetri, z enakomerno porazdelitvijo skozi vse leto. Prevladujoča tla so peščeno-lapornata in ilovnata, kar vpliva na kakovost vin.
Podnebje: Dolenjska ima značilnosti celinskega podnebja z vplivi hladnejše predalpske klime, kar omogoča pridelavo lahkotnih vin z značilno svežino.
Sortni izbor: Najbolj razširjene sorte v tem okolišu so:
- Rdeče sorte: žametovka, modra frankinja, .
- Bele sorte: laški rizling, kraljevina, rumeni plavec, beli pinot, chardonnay.
Posebnost Dolenjske je vino cviček, ki je zvrst belih in rdečih sort grozdja. Cviček je svetlo rdeče barve, prijetnega kiselkastega okusa, brez izrazite trpkosti in z nizko vsebnostjo alkohola (med 8,5 % in 10 % vol.), zaradi česar je lahko in pitno vino, primerno za vsakodnevno uživanje.
Poleg cvička so na Dolenjskem priljubljene tudi penine, rose in slajša vina.
Vinorodni okoliš Dolenjska je znan po svoji tradiciji pridelave lahkotnih vin, ki se odlično podajo k tradicionalni slovenski kulinariki.
Bela krajina
Vinorodni okoliš Bela krajina, najmanjši v Sloveniji, se razprostira na dobrih 300 hektarjih vinogradov. Obdan je z Gorjanci na severu, Kočevskim rogom na zahodu in reko Kolpo na jugu, ki hkrati predstavlja mejo s Hrvaško. Podnebje je subpanonsko s sredozemskimi vplivi, kar omogoča ugodne razmere za vinogradništvo. Raznolika tla, vključno z apnencem, dolomitom, rdečo ilovico, flišem, peščenjaki in laporji, prispevajo k edinstvenim organoleptičnim lastnostim vin, pri čemer lahko razlike opazimo že med sosednjimi vinogradi.
Zaradi vpliva Gorjancev se razvoj vinske trte v Beli krajini začne prej kot na Dolenjskem, kar pomeni, da se podnebje približuje tistemu na Primorskem. Bela krajina je bila pionir na več področjih vinogradništva v Sloveniji: leta 1981 so pridelali prvo rožnato vino (rosé), leta 1985 prvo ledeno vino, prav tako pa so prvi pridelali mlado portugalko s semikarbonsko maceracijo, podobno kot v Beaujolaisu.
Najbolj razširjene sorte v Beli krajini so modra frankinja, laški rizling, kraljevina, žametovka, rumeni muškat in sauvignon. Posebno mesto med vini zavzemata belokranjec (belo vino) in metliška črnina (rdeče vino), ki sta značilni zvrsti tega okoliša.
Poleg tradicionalnih vin je Bela krajina znana tudi po pridelavi predikatnih vin, ki pogosto dosegajo vrhunsko kakovost na mednarodnih ocenjevanjih. Raznolika tla in ugodno podnebje omogočajo pridelavo vin z edinstvenimi aromami in okusi, kar postavlja Belo krajino na pomembno mesto na slovenskem vinskem zemljevidu.
